Kartagenski protokol o biološki varnosti

Cilj sistema biološke varnosti je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja pred možnimi škodljivimi vplivi produktov moderne biotehnologije (GSO), hkrati pa zagotoviti zaupanje javnosti in pravno varnost raziskovalnim organizacijam in industriji. Kartagenski protokol o biološki varnosti pokriva predvsem čezmejna gibanja živih GSO. Vzpostavlja mednarodne postopke, ki so v takih primerih obvezni za države pogodbenice. Protokol izhaja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki identificira biološko varnost kot pomembno komponento pri ohranjanju biološke raznovrstnosti.

Slovenija je Kartagenski protokol ratificirala leta 2002 z Zakonom o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (MKPBV) (Uradni list RS 89/2002).

Domača stran Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti.

Konvencija o biološki raznovrstnosti

Konvencija o biološki raznovrstnosti je bila sprejeta v Nairobiju maja 1992 in odprta za podpise na Konferenci združenih narodov za okolje in razvoj (UNCED) v Riju de Jeneiru 5. junija 1992. V veljavo je stopila 29. decembra 1993. Danes predstavlja Konvencija glavni mednarodni inštrument za obravnavo biodiverzitete. Podaja obsežen in celovit pristop k ohranjanju biološke raznovrstnosti, trajnostne uporabe naravnih virov in pravično in nepristransko delitev koristi, ki izhajajo iz genetskih virov (ref.: Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity ? text and annexes, 2000, The Secretariat of the Convention on Biological Diversity, Montreal). Slovenija je konvencijo ratificirala 16. maja 1996. Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (MKBR) (Uradni list RS 7/1996)

Domača stran Konvencije o biološki raznovrstnosti.

Biološka varnost inKonvencija o biološki raznovrstnosti

Biološka varnost je ena od tem, ki jih obravnava Konvencija. Koncept se nanaša na potrebo po varovanju zdravja ljudi in okolja pred možnimi škodljivimi vplivi produktov moderne biotehnologije. Hkrati priznava, da ima moderna biotehnologija odličen potencial za blagor ljudi, še posebno pri zagotavljanju kritičnih potreb po hrani, v kmetijstvu in v zdravstvu. Konvencija upošteva ta dvojni vidik moderne biotehnologije. Na eni strani omogoča dostop in prenos tehnologij, , ki so pomembne za ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, vključno z biotehnologijo. Po drugi strani pa želi zagotoviti vzpostavitev primernih mehanizmov, ki bi povečali varnost biotehnologije, v kontekstu širšega cilja Konvencije, to je, zmanjšati možne nevarnosti za biološko raznovrstnost, upoštevajoč tudi zdravje ljudi (ref.: Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity ? text and annexes, 2000, The Secretariat of the Convention on Biological Diversity, Montreal).

Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti

Konferenca pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti je sprejela dodatni sporazum h Konvenciji, imenovan Kartagenski protokol o biološki varnosti. Protokol želi varovati biološko raznovrstnost pred potencialnimi tveganji, ki jih predstavljajo živi GSO kot produkti moderne biotehnologije. Vzpostavlja postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju, ki zagotavlja državam pogodbenicam potrebne informacije za informirano odločitev pred uvozom takšnih organizmov v državo. Protokol se sklicuje tudi na previdnostni pristop in povzema previdnostni ton iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria. Protokol vzpostavlja Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti ali Biosafety Clearing House za lažjo izmenjavo informacij o živih GSO in hkrati tudi kot pomoč državam pri implementaciji Protokola. (ref.: http://www.biodiv.org/biosafety/background.asp).