Znanstveni odbor meni, da ima znanstveni članek Séralinija in sodelavcev, ki poroča o dolgoročnih učinkih gensko spremenjene koruze NK603 in herbicida Roundup na podgane, resne pomanjkljivosti tako z vidika analize kot tudi interpretacije rezultatov. Zato ta ne predstavlja verodostojne raziskave in s tem novih ali dodatnih, pomembnih informacij, ki bi lahko vplivale na presojo tveganj z vidika, da izdelek ali njegova uporaba predstavlja tveganje za okolje ali zdravje ljudi in živali. Na tej podlagi znanstveni odbor zaključuje, da rezultatov zadevne prehranske raziskave na podganah ne moremo jemati kot zadosten razlog in podlago za uveljavitev varnostnega pridržka na osnovi 51a. člena Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO, Ur. l. RS 23/05 UPB1 in 21/10) ali ukrepov ob nesreči v skladu s 34. členom Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi.

Znanstveni odbor je menja, da so v zadevnem primeru potrebne ponovne proučitve in analize izhodiščnih podatkov, ki so jih Séralini in sodelavci v okviru raziskave pridobili (več neodvisnih inštitucij, ponovne proučitve rezultatov z uporabo primernih statističnih analiz), saj na podlagi rezultatov objavljenega članka ni mogoče (verodostojno) trditi, da ta raziskava prinaša nova ali dodatna spoznanja za presojo varnosti gensko spremenjenih rastlin, ki bi lahko vplivala na pretekle odločitve odgovornih organov glede uporabe in varnosti gensko spremenjene koruze NK603.

Poudarja tudi, da znanstveni odbor v okviru svojih nalog spremlja znanstvena dognanja na področju ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, ki bi potencialno lahko pomenila nove informacije za presojo tveganja/varnosti gensko spremenjenih organizmov in jih tudi ustrezno prouči, predvsem z vidika možnih tveganj za okolje, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, in na zdravje ljudi, živali in rastlin do katerih bi lahko prišlo pri namernem sproščanju GSO v okolje ali dajanju izdelkov na trg. (Strokovno mnenje)

Znanstveni odbor meni, da ob upoštevanju trenutnega stanja znanosti in tehnike na tem področju, študije, ki so jih predlagatelji navedli ne prestavljajo novih ali dodatnih informacij in znanstvenih spoznanj, ki bi spreminjale oceno tveganja/varnosti za okolje in zdravje ljudi in živali ter kazale na nevarnost gensko spremenjenih rastlin in s tem opravičevale popolno prepoved gensko spremenjenih organizmov (GSO).

V svojih argumentih pobudniki navajajo predvsem dobro znane trditve, ki so bile že upoštevane v okviru obstoječih ocen tveganja ali pa so bile že večkrat ovržene s strokovnimi in znanstvenimi argumenti, ali pa jih ni bilo mogoče nikoli preveriti, ker jih avtorji niso dali na voljo v preverjanje. V nekaterih primerih pobudniki kot razloge za prepoved gensko spremenjenih organizmov navajajo tudi argumente, ki niso v nobeni povezavi z GSO (tožba francoskega kmeta proti podjetju Monsanto zaradi napačnega označevanja embalaže pesticida, raziskava o fitoestrogenih v koruznih storžih, neplodnost krav in prašičev v Iowi), in navajajo nekatere raziskave, ki so bile uradno umaknjene kot nepravilno izvedene (Avstrijska raziskava o plodnosti podgan).

Ob tem je treba izpostaviti tudi, da znanstveni odbor spremlja znanstvena dognanja na področju ravnanja z GSO in jih v primerih novih ali dodatnih dostopnih informacij tudi ustrezno prouči, predvsem glede možnih tveganj za okolje, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi, živali in rastlin, do katerih bi lahko prišlo pri namernem sproščanju GSO v okolje ali dajanju izdelkov na trg. (Strokovno mnenje)