Znanstveni odbor za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg je na svoji  seji sprejel »Strokovno mnenje o gensko spremenjenem cvetnem prahu koruze MON 810 kot živilu ali v živilu (v medu), v katerem meni, da genska sprememba pri koruzi MON 810 ne predstavlja dodatnega tveganja za zdravje ljudi, živali in okolje v primerih, če je pelod konvencionalne koruze zamenjan s pelodom gensko spremenjene (GS) koruze MON 810 kot živilo ali v živilu. Na osnovi podatkov o sestavi peloda v slovenskem medu znanstveni odbor ugotavlja, da v cvetnem prahu medu, namenjenem zaužitju, delež koruznega peloda ne presega 15 % vsega peloda, v povprečju pa je njegova vsebnost nižja od 3 %. Te vrednosti so nižje, kot se navajajo za Evropo. Zaključuje tudi, da negativni učinki peloda MON 810 na zdrave medonosne čebele (Apis mellifera) niso bili ugotovljeni, kot niso bili ugotovljeni negativni učinki peloda MON 810 na razvoj in vitro gojenih ličink kranjske medonosne čebele (Apis mellifera carnica).

V zvezi s priporočenimi ukrepi za upravljanje s tveganjem Znanstveni odbor opozarja na zahtevnost in specifiko analitskih metod za določanje in kvantifikacijo peloda GS koruze v medu. Melisopalinološka analiza sicer omogoča določanje deleža peloda koruze v medu, vendar ne ločuje med pelodom konvencionalne in GS koruze. Validirana metoda za ekstrakcijo in analizo pelodne genomske DNA v medu  omogoča detekcijo in kvantifikacijo peloda koruze MON 810 v medu v deležu ≥ 0,1 % (ut.) skupnega peloda (GS- in konvencionalne) koruze v medu. Delež peloda GS koruze je tako možno predstaviti le glede na skupni pelod koruze, ne pa tudi glede na ves cvetni prah v medu. Pri interpretaciji analitskih rezultatov je potrebno upoštevati, da je med naravno živilo, ki ga proizvajajo medonosne čebele Apis mellifera in lahko njegova sestava, ki jo opisujemo z vrednostmi fizikalno-kemijskih, senzoričnih in pelodnih lastnosti, naravno variira (več...).