Namen Kartagenskega protokola je zagotavljanje varnega ravnanja, dela, prenosa, transporta in uporabe GSO, ki se pridobivajo z uporabo sodobne biotehnologije in bi lahko imeli škodljive učinke na biodiverziteto in zdravje ljudi. Kartagenski protokol tako določa mednarodni okvir, ki omogoča, da se v celoti izkoristijo ugodnosti, ki jih prinaša sodobna biotehnologija brez, da so pri tem ogroženi biodiverziteta in zdravje ljudi.

V tem obdobju je bil v okviru Kartagenskega protokola dosežen velik napredek, saj je več kot 100 držav pogodbenic razvilo svoje nacionalne sisteme biološke varnosti, ki so prilagojeni obravnavanju ter odločanju o vlogah za uvoz in izvoz GSO. Osrednji del vseh vzpostavljenih sistemov pa je ocena tveganja za vsak posamezni GSO na osnovi katere se sprejemajo odločitve o uvozu. Dodatno so pogodbenice razvile sisteme, ki zagotavljajo, da se z GSO pri prehodu meja - dela, pakira in prevaža v varnih pogojih.
Kartagenski protokol dopolnjuje robusten mehanizem -»posredovalnica informacij o biološki varnosti«, ki omogoča izmenjavo informacij in je operativen in verodostojen vir informacij o GSO na mednarodni ravni (http://bch.cbd.int/ ).
Dodaten pomemben dosežek pogodbenic Kartagenskega protokola v tem obdobju je tudi sprejetje Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornostih in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti leta 2010, ki določa mednarodna pravila in postopke na področju odgovornosti in nadomestil za morebitno škodo, ki izhaja iz izvoza in uvoza GSO.

Kartagenski protokol se je od uveljavitve pred 10. leti izkazal kot najbolj pomembna mednarodna pogodba na področju biotehnologije, ki zavezuje mednarodno skupnost, da si kot globalni cilj prizadeva doseči njeno varno uporabo. To potrjuje v tem trenutku 166 držav pogodbenic Kartagenskega protokola, ki je tudi eden najhitreje rastočih mednarodnih sporazumov pri Združenih narodih.

Slovenija je kot država podpisnica Kartagenskega protokola in članica Evropske unije (EU) v tem obdobju izgradila svoj nacionalni sistem biološke varnosti v okviru katerega so vzpostavljeni transparentni postopki in procesi odločanja, ravnanja in nadzora GSO (Zakon o ravnanju z GSO, Ur. RS 23/05 UPB1 in 21/10). Sistem biološke varnosti v Sloveniji implementira zahteve zakonodajnega okvira EU in Protokola. Njen osrednji del je ocena tveganja GSO, ki je vezana na transparenten administrativni proces prijav GSO. Za namene obveščanja in ozaveščanja javnosti je Slovenija vzpostavila »register GSO« in »Slovenski portal biološke varnosti«, ki je osrednja slovenska stran o biološki varnosti pri uporabi in ravnanju z GSO (http://www.biotechnology-gmo.gov.si/ ), saj se pri tem zaveda pomembnosti zaupanja javnosti, ki pa ostaja v Sloveniji še vedno izziv.

Ob tem praznovanju Kartagenskega protokola h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, Slovenija izraža čestitke vsem preostalim pogodbenicam Protokola in Sekretariatu Konvencije o biološki raznovrstnosti na uspešni in zelo zahtevni implementaciji te mednarodne pogodbe v zadnjih 10. letih. Prav tako poziva tiste države, ki niso pogodbenice, da to tudi postanejo, saj je varna raba produktov sodobne biotehnologije v interesu celotne mednarodne skupnosti. Ob tem se Slovenija kot pogodbenica Kartagenskega protokola zavezuje, da bo sama še naprej podpirala okoljsko odgovorno in varno rabo biotehnologije.

Slovenski portal biološke varnosti - http://www.biotechnology-gmo.gov.si/
Kartagenski protokol - http://bch.cbd.int/protocol/10thAnniversary.shtml